Kraški pojavi, kamen in arhitektura

Živi muzej Krasa je neprecenljiva zakladnica kraških pojavov. Redko kje boste na enem mestu našli toliko tipičnih kraških pojavov: vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in seveda podzemne jame. Živi muzej, ki na preko 700 hektarih predstavlja naravno in kulturno dediščino značilnega Krasa, je edinstveno naravno, ekološko pomembno območje. Njegov večji del sodi v območje Natura 2000. Leta 2017 je bil Živi muzej Krasa izbran za najboljšo tematsko pot v Sloveniji.

Območje muzeja v naravi se razteza med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo, vzdolž povezovalne osi po stari avstro-ogrski cesti Sežana–Bazovica.

Skrbno urejen botanični vrt ponuja posebno doživetje. Stoletje in pol stare cedre, urejeni pušpanovi rondoji in peščene poti, cvetoče pergole in palmarij kot kopija schönbrunnskega rastlinjaka na Dunaju ustvarjajo čudovit vrt. Začetki te vrtno-arhitekturne dediščine segajo v leto 1848, ko je tržaška družina ob svoji vili v Sežani začela urejati vrt po vzoru italijanskih meščanskih vrtov in vanj zasajevala rastline iz različnih koncev sveta.

Danes vrt ponuja na ogled zbirko skoraj 170 rastlinskih vrst in približno 700 rastlin, hkrati pa tudi izjemno kulturno zakladnico z rastlinjakom iz leta 1890 v ospredju.

V obnovljeni kraški domačiji, zaščiteni kot kulturni spomenik, deluje danes Mladinski hotel Pliskovica. Slamčeva domačija leži na južnem robu vasi Pliskovica. Obsega stanovanjsko poslopje in skedenj, v katerem sta bila v preteklosti hlev in shramba za seno ter kmetijske pridelke, orodje in voz. Obdana je z velikim ograjenim dvoriščem, »borjačem«, kamor vodita dva preprosto oblikovana kamnita uvozna portala oziroma dve »kaloni«.

Po obnovi objekta so hišo in hlev pokrili s kamnito kritino, s »skrlami«. Domačija je bila več let zapuščena, leta 2001 pa so jo začeli preurejati v mladinski hotel. V stanovanjskem poslopju so pri tem kot del manjše jedilnice ohranili odprto ognjišče.

Štanjel, ki je eno najstarejših naselij na Krasu, najprej očara s svojo edinstveno veduto. Grajski kompleks, obrambni stolpi, cerkev sv. Danijela z limonastim zvonikom, v gručo stisnjene hiše in Ferrarijev vrt so najbolj prepoznavna stavbna dediščina starega naselja, ki že tisočletja spreminja svojo podobo. Srednjeveška vasica je v mnogih pogledih edinstven kulturni spomenik.

Štanjel je danes kulturno središče Krasa, ki gosti številne kulturne in znanstvene dogodke. V obnovljenem gradu so na ogled muzejske zbirke, posebej zanimiva je razstava Maksa Fabianija. V gradu je dobila svoj prostor tudi galerija Lojzeta Spacala, osrednji hram likovne umetnosti, ki je v Štanjelu močno zastopana tudi v malih galerijah.